Diastaza je neravnovesje trebušne stene, ki nastane zaradi več mehanizmov in razlogov. Je stanje, ki zajema veliko več kot zgolj (opazen) razmik mišice rektus abdominis v sredinski črti in teh dveh terminov FizioMama ne uporabljam kot sopomenki. Diastaza je bistveno več, kot zgolj ‘luknja’ in/ali ‘razmak’, ki ga v angleških člankih pogosto opisujejo kot ‘the gap’. Je spirala neravnovesja, ki vpliva na celotno telo na več ravneh, še posebej, kadar telo ni optimalno podprto, kadar funkcija trebušne stene ni funkcionalno povezana z nosečnico in njenimi telesnimi obremenitvami. Z drugimi besedami: ko nosečega telesa ne poslušamo, ampak ga silimo v koncepte in protokole.
Razmak rektusov v sredinski črti, do katerega pride med nosečnostjo, je fiziološka prilagoditev mišice rektus abdominis na postopno rast maternice, in se po porodu praviloma spontano zmanjša. Težava diastaze je v tem, da ne prizadene zgolj mišice rektus abdominis, pač pa poruši ravnovesje celotne trebušne stene in s tem lahko negativno vpliva na ostale telesne sisteme: trebušno votlino, prepono, medenico in medenično dno. Velja tudi obratno, ko diatazo tretiramo kot samostojno diagnozo ter nosečnico in njeno telo spregledamo. Zato naj bo obravnava diastaze vedno individualna in celostna, usmerjena na vzpostavljanje funkcije in ravnovesja.
Če diastaze ne obravnavamo, ali jo obravnavamo izven unikatnosti osebe, se lahko funkcionalno neravnovesje prenese tudi na organe trebušne votline in ostale sisteme, ki so s trebušno steno povezane. Zato na diastazo posumimo tudi v povezavi z bolečino v medeničnem obroču, bolečino v križu, inkontinenco, bolečino med lopaticami in drugimi znaki in simptomi, ki smo jih fizioterapevtke zdravja žensk usposobljene obravnavati. Tudi zaprtje in/ali driska sta lahko povezani s pojavom diastaze.
V nosečnosti je diastaza lahko povezana z neoptimalno ali celo nepravilno lego ploda. V tem primeru je smiselno pogledati tudi druge možne “prispevalce”, ne zgolj mišice trebuha. Med porodom lahko prispeva k neoptimalni vstavi glavice v porodni kanal, manj učinkovitemu krčenju maternice in težjemu in/ali daljšemu iztisu. Pojav in razsežnost vpliva diastaze je smiselno upoštevati tako pri pripravah na porod kot pri porodu.
Ni univerzalnega recepta za vse ženske, saj je diastaza odsev individualnega telesnega stanja. Vsaki nosečnici priporočam posvet pri fizioterapevtki med 16. in 24. tednom nosečnosti. Za celostno in varno pripravo na porod svetujem najmanj posvet s fizioterapevtko zdravja žensk, če ne prej najkasneje okoli 32.-34. tedna nosečnosti. Pri pojavu diastaze in/ali katerega koli drugega simptoma v nosečnosti pa redno sodelovanje.
Za čim boljše in čim hitrejše telesno okrevanje po porodu lahko največ narediš že v času nosečnosti, saj so prvi dnevi po porodu ključni za optimalno podporo fiziološkemu procesu celjenja. Dobro je, da si v tem času opremljena s strategijami in varnimi pravilnimi vzpodbudami. A tudi če je od tvojega poroda minilo že nekaj mesecev ali celo let, ni prepozno. Pokliči in skupaj sestaviva načrt podpore tvojemu telesu, ki bo unikaten. Kot ti.