(Prispevek je močno skrajšan povzetek moje diplomske naloge.)
Sodobna obravnava žensk namenja čedalje večjo pozornost iskanju in preprečevanju dejavnikov tveganja, ki dolgoročno vplivajo na kakovost življenja žensk v vseh življenjskih obdobjih. Zato tudi vnovično zanimanje raziskovalcev za poškodbe medeničnega dna povezane s porodom in dolgoročne posledice, ki so z njimi povezane (npr. prolaps medeničnih organov, urinsko in fekalno inkontinenco).
Mišica levator ani je skupina prečno progastih mišic, ki ima kompleksno hkratno funkcijo pri ženski: oporno, spolno, reproduktivno in odvajalno (1). Dve mišici levator ani sta raztegnjeni v spodnjem delu medenice in ločita medenično votlino od presredka; povezani sta v sredini ter pri ženskah ločeni pri izvodilih sečnice in nožnice (2). Levator ani oživčuje sprednja veja S3 in S4 ter veja perinealnega dela pudendalnega živca (korenina S4) (2). Ashton-Miller in DeLancey (2007) ločita tri glavne dele mišice levator ani: ‘iliococcygeus, ki zapolnjuje prostor med stranskima stenama medenice na levi in desni strani, pubovisceralna mišica, ki poteka od sramnične kosti in se na vsaki strani narašča na stene medeničnih organov in presredek (njene glavne veje se naraščajo na presredek, nožnico in anus) ter puborektalni del, ki povezuje danko in zunanji analni sfinkter. Vezivno tkivo, ki pokriva mišico levator ani, se imenuje superiorna in inferiorna ovojnica; skupaj tvorijo medenično diafragmo’ (3). Levator ani skupaj z mišico coccygeus igra pomembno vlogo pri podpori medeničnih organov, še posebej pri ženskah, in je ves čas aktiven (3, 2), saj ‘ima pomembno vlogo pri varovanju vezivnega tkiva medenice pred prevelikimi obremenitvami, ki bi lahko sčasoma privedle do raztega teh struktur’ (3). Zahtevna naloga vaginalnega poroda mišico levator ani izpostavlja ekstremnim raztegom in pritiskom; predvideva se, da med vaginalnim porodom pride do 3–4-kratnega raztega le-te (1).
Namen FizioMaminega diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature na temo preprečevanja poškodb presredka pri vaginalnem porodu ugotoviti, s kakšnimi fizioterapevtskimi intervencijami v nosečnosti in med porodom (vadba, fizikalni agensi, masaža presredka, položaj oziroma gibanje med porodom in v fazi iztisa) je možno preprečiti oz. zmanjšati porodne poškodbe porodne poti.
Izmed vseh proučevanih intervencij se le dnevna 5- do 10-minutna masaža presredka s spremenljivim pritiskom navzdol in vstran z enim ali dvema prstoma 3–4 cm od vhoda v nožnico od 34. tedna nosečnosti dalje kaže kot zanesljiva pri zmanjšanju pojavnosti porodnih poškodb presredka; povezana je s skupnim zmanjšanjem pojavnosti poškodb presredka, ki so zahtevale šivanje za 9 % (4 raziskave, 2 480 nosečnic, NNTB 15, kar pomeni, da je od vsakih 15 žensk, ki so izvajale masažo, ena preprečila poškodbo presredka, ki bi zahtevala šivanje). Ta upad je bil statistično pomemben le za ženske, ki prej niso vaginalno rodile (4 raziskave, 1 988 nosečnic, NNTB 14) (4).
Na podlagi proučenih raziskav (3 randomizirane kontrolirane raziskave) se zdi, da VMMD v nosečnosti ni učinkovita za preprečevanje ali zmanjšanje poškodb presredka med porodom, čeprav je ta zaključek povezan z majhnim vzorcem raziskav ter drugimi dejavniki (vodenje poroda, kulturni, socialni), ki so povezani s perinealnimi porodnimi izidi. Kljub temu je VMMD v nosečnosti priporočljiva, saj ne predstavlja tveganja za izide poroda ne pri novorojenčku ne pri porodnici. Rezultati testiranj jakosti MMD po porodu so pomembno boljši v proučevani skupini (p < 0.05), kar kaže, da VMMD doprinese k učinkovitejšemu okrevanju in boljši funkciji MMD po porodu (5). Opravljeni pregled literature je pokazal, da VMMD in jakost MMD nimata negativnega vpliva na porod (njegovo trajanje in izide tako pri porodnici kot pri otroku).
Literatura (navedena v tem prispevku)
1. Shek KL et al. (2011). Does the Epi-No® Birth Trainer reduce levator trauma? A randomised controlled trial: Int Urogynecol J 22: 1521–1528.
2. Palastanga N in Soames R (2012). Anatomy and Human Movement Structure and Function. SIXTH EDITION. Elsevier. Churchill Livingstone: 433-4.
3. Ashton-Miller JA in DeLancey J (2007). Functional Anatomy of the Female Pelvic Floor: Ann. N.Y. Acad. Sci. 1101: 266–296.
4. Beckmann MM in Stock OM (2013). Antenatal perineal massage for reducing perineal trauma (Review): Cochrane Database of Systematic Reviews2013, Issue 4. Art. No.: CD005123. DOI: 10.1002/14651858.CD005123.pub3.
5. Wang X et al. (2014). Pelvic floor muscle training as a persistent nursing intervention: Effect on delivery outcome and pelvic floor myodynamia: International Journal of Nursing Sciences, http://dx.doi.org/10.1016/j.ijnss.2014.02.017.
6. Albers L et al. (2005). Midwifery Care Measures in the Second Stage of Labor and Reduction of Genital Tract Trauma at Birth: A Randomized Trial: J Midwifery Womens Health 50: 365–372.
Si utrpela poškodbo presredka? Sem pravi naslov zate.
Želiš v kar se da največji meri preprečiti poškodbo presredka? Sem pravi naslov zate.
Skupaj zmoremo bolje!