Podoben stavek sem slišala v oddaji Svetovalnica, ko smo se pogovarjali o pripravi na porod ob izidu moje knjige Porodni načrt: postani avtorica svojega uspeha. Celotnemu pogovoru lahko prisluhneš na povezavi: Svetovalnica – porodni izzivi.
Ob recenziji mojega priročnika sem zasledila mnenje: „Danes je toliko nasvetov od vsepovsod, nekoč ni bilo tako. Morda še preveč, saj so bodoče mamice kar zmedene, komu prisluhniti. Mame, prijateljice, sodelavke, terapevti … Vsak ima svoj prav. Prisluhniti srcu in svojemu telesu se mi zdi najbolj prav.“
Res je, sem odgovorila. In zanimivo v tej poplavi mnenj se še vedno počutimo nerazumljene, neuslišane, same … Mnenja so en dragocen vir, tako osebna kot strokovna. Ko iz njih izluščimo univerzalne usmeritve, lahko pot močno olajšajo. Izbira pa je vedno na strani bralke, nosečnice. Dobro je, da jo imamo in da je široka, pestra. Nekoč je bilo drugače, drži. Pa je bilo tudi zares bolje?
Pomislek je pogost in prav je, da ga slišim. Občasno tudi v različici: Zakaj se ti, fizioterapevtka medeničnega dna, vmešavaš v delo babic in porodničarjev, morda še doul? Zato, ker kot fizioterapevtka sem usmerjena na oceno stanja in iskanje prilagoditev za bolje rezultate, odvrnem. In zato, ker so porodni izidi močno povezani s kratko- in dolgoročnimi posledicami za zdravje žensk in njihovo kakovost življenja.
Ko sem pisala Porodni načrt: postani avtorica svojega uspeha, sva z eno od babic, ki je prispevala svoje mnenje o knjigi, imeli zanimiv pogovor o mnenjih. Povedala je nekaj v smislu: vsako mnenje ženske o njenem porodu šteje. Ne moremo mnenja „odpisati“ samo za to, ker ga je podala mama, prijateljica, soseda, češ: ni formalno usposobljena za to področje. Podala je svoje mnenje o svoji porodni izkušnji. Je resnično. To je res. In vsa ta mnenja imajo težo. Ko govorimo o usmeritvah, pa je dobro osebna mnenja preučiti tudi v luči strokovnih resnic ali dogovorov, ki morda osvetlijo pravilo ali izjemo, jim dajo „uporabno vrednost“. Zato ni nič narobe, da mnenja podajajo vsi … Presojo zanesljivosti in uporabnosti teh mnenj pa ima nosečnica, bralka.
Mnenj je v današnjem svetu ogromno in včasih težko ločimo zrnje od plevela. Podobno je recimo z izbiro zobnih past. Se mar „ujezimo“, da jih je toliko, da „vsi“ trobijo o prednostih te ali one, da ni ene pave, ki zadošča vsem? Se ne. O tem se sploh ne sprašujemo. Svojo pasto izberemo po tem ali onem ključu in gremo z življenjem naprej. Zato je široka izbira pristopov k pripravi na porod dobra. Prav je, da jo imamo. Pestrost izbire, dostopnost mnenj mnogih virov prinaša tudi izzive, to drži. A kljub temu raje vidim to, kot prepoved iskanja drugačnih poti. Sploh pa zato, ker v knjigi Porodni načrt: postani avtorica svojega uspeha bralko usmerjam v njene potrebe. In ji pomagam, da o njih pravočasno spregovori in oblikuje dogovore v okolju, kjer želi roditi.
Sveto jezo, ki se kaže kot: nosečnice ne vedo več, komu prisluhniti, razumem. Ona je povod za nastanek moje knjige. A obenem vem, da so nosečnice sposobne najti in izbrati zase primerne vire. Za eno bo to tak ali drugačen pristop, za drugo knjiga, priprava na iztis ali nosečniška obravnava. Pomembno je, da si ob iskanju dovolimo vprašati: ali mi bo izbrano pomagalo, da dosežem ta ali oni specifični cilj. In dopustimo drugim, da izbirajo svoje poti.
Porod je preizkus dosedanjih strategij. Strategije niso zgolj znanja, vedenja, seznami, nasveti. Strategije so tisto, kar narediš spontano, namensko. Za katere veš, kaj od njih pričakovati. Zato raje vidim, da nosečnice sežejo po preveč virih kot po premalo. Seveda z zavedanjem, da je vsebino virov potrebno prenesti v vzdržljiv dogovor v izbranem porodnem okolju.
Prisluhni srcu, prisluhni telesu se sicer lepo bere. V praksi žal prepogosto slišim: nisem si predstavljala, da bo tako, bolečina me je presenetila, ohromila, sploh nisem bila pripravljena na tako velike občutke … Še posebej v današnjem svetu, sedečem in ekranskem. Potem ko prisluhneš svojemu srcu, moraš oblikovati dogovor, sicer ostanejo tvoje potrebe neznane, neslišne ali nerazumljene. V knjigi Porodni načrt pišem o tem na primeru varnosti. Če nekritično sledimo nasvetu prisluhni telesu, nas bo večina gledala serije in jedla čokolado, porodni transformaciji, ki jo spremlja raztezanje, pritisk in moč pa bi najraje zbežale, jo zmanjšale, omejile, opustile. Telesu moramo prisluhniti, drži, a to ni konec. Ko končno prisluhnemo, s telesom moramo sodelovati. Tega sodelovanja pa se je potrebno naučiti. Še posebej, ko se pripravljaš na svoj prvi porod, ko nimaš izkušenj, ko ne veš, kaj pričakovati. Ja, lahko eksperimentiraš, greš s tokom … Ampak potem te ta tok vodi, kamor pač gre. Če želiš svoje šanse izboljšati, se na iztis lahko pripraviš. In ta priprava ne pomeni, da se dokončno odpoveš prepuščanju ali eksperimentiranju.
FizioMama ti ponujam moj strokovni pogled na porodni načrt kot vodilo priprave na porod ter telesno pripravo na izzive iztisa in poporodno okrevanje. Lahko koristiš leta izkušenj in mnenja mojih dosedanjih pacientk in strank, lahko izbereš svoje poti. Vsak košček moje pomoč ima le en cilj: pomagati tebi, da ti uspe.
Nekoč ni bilo tako in bilo smo (bili) zadovoljni, je slišati v teh ali onih krogih. Morda. A očitno ne vsi, če do sprememb kljub temu prihaja. Napredek, ki ga eni potrebujejo in ustvarjajo, ne onemogoča izbire starih, preverjenih strategij. Zato naj imajo ženske in nosečnice izbiro.
Naj nam uspe!
Leave a Reply