Če velja zaupati sistematično zbranim analitičnim podatkom ima ena od treh žensk disfunkcijo medeničnega dna, ki jo imenujemo urinska inkontinenca. Ločimo več tipov urinske inkontinence, vendar pa bodo znaki in simptomi vsake ženske unikatni. Kot ona.
Glede na simptome in znake uhajanja urina, s katerimi se ženska sooča, lahko poskušamo njeno unikatno stanje uvrstiti v kategorijo, ki določa in opredeli tip urinske inkontinence. Ene bodo imele težave povezane z uhajanjem urina ob naporu: med vadbo, plesom, tekom, ali med nepredvidljivim dogodkom kot je: kašelj, kihanje, hoja po spolzkem, padec. Druge bodo imele težave z zaznavo polnosti mehurja, tretje bodo nujo občutile ob kapljanju vode, zvokih valovanja morja, ko se pripeljejo na poznano lokacijo, čeprav morda pot ni trajala dolgo in podobno. Kakšne bodo imele seštevek teh znakov, kakšne pa še kakšno težavo več.
Poti obravnave bodo nekoliko drugačne, naslavljali bomo določene komponente telesa in njegove sisteme, da podpremo funkcijo za doseganje cilja, tj. nadzora in preventive.
Ni čudežne formule ali protokola po katerih lahko sestavimo obravnavo, čeprav imata mogoče dve ženski identične težave. Obravnava, ki temelji na osebni, individualni osredotočenosti bo izhajala iz specifične situacije vsake ženske in ne zgolj iz težav, o katerih poroča. Zato tudi ni mogoče napovedati, kako dolgo bo potrebno ‘hoditi na fizioterapijo‘, niti ali bo določena tehnika potrebna ali ne. Fizioterapevtska obravnava pa ni nobena šibkost, kvečjemu prednost in naložba vase.
Enako lahko rečemo za vadbo, ki naj bi težave z inkontinenco preprečevala, izboljšala ali jih vsaj ne poslabšala. Zato zagovarjam, da skupinska vadba, čeprav v zasebnosti tvojega računalniškega zaslona, za ženske z znaki urinske inkontinence in drugih disfunkcij medeničnega dna ni najoptimalnejša strategija.
Zdi se, da ko je govora o urinski inkontinenci, vsi vpleteni v oskrbo in zdravljenje osebe vedo več o njenem telesu kot ona sama. Cilj in moja želja je, da oseba z znaki katerekoli disfunkcije medeničnega dna postane središče obravnave. Da določa kdaj je zadosti informirana o možnostih in postopkih, ki so ji na voljo, ter kakšno obravnavo želi zase. Možnosti kakovostne obravnave obstajajo.
Medeničnega dna, čeprav vanj lahko posežemo, ne moremo zamenjati za boljše, novejše, drugačno. Imamo ga za vse življenje. Bo medenično dno največji zaveznik ali največja skrb, zgolj zato, ker nimam dovolj časa, volje in odločnosti?