Osebno sem za čim večjo informiranost; svojo družino, prijatelje in osebe, ki le bežno pridejo v stik z mano, spodbujam k iskanju zadovoljujočih in prepričljivih odgovorov, raziskovanju, razmišljanju o prebranem / slišanem in postavljanju vprašanj. Srčno verjamem, da je informirana izbira pravica in dolžnost vsakega posameznika. Še posebej starša, kadar gre za odločitve, ki vplivajo na otroke in začne se že v času nosečnosti.
Že nekaj časa opažam v medijskem prostoru trend kvazi informiranosti. Ste že brali / slišali o pomenu Keglovih vaj, masaži presredka v nosečnost, hendlingu dojenčkov v sto in eni podobi? Sledite različnim izvajalkam, ki tekmujejo v podajanju “osnov” in “temeljev”, vas informirajo o nekem pojavu in ponudijo svojo najboljšo in enostavno rešitev? Vzpodbujajo k postavljanju vprašanj in “raziskovanju”, a vseskupaj je le “mešanje megle”, saj po eni strani ne upaš več dihati in hkrati pričajuješ čudežno pigulo. Zakaj tako oštro? Zato, ker kakšno zvezo s tvojimi opažanji in tvojimi izzivi ima to, kar je neka ženska izbrala zase? Brez opredelitve, kje si in kam si želiš ter koliko sebe lahko nameniš doseganju cilja, je vse skupaj le preživljanje časa na socialnih omrežjih in z informiranostjo, iskanjem rešitev in pomoči nima prav nobene zveze.
Zdi se mi, da o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju in razvoju otroka svetujejo in vse povprek razglabljajo vsi povprek od, razumljivo, prijateljic, tašč in starih tet, do takšnih in drugačnih internetnih posvetovalnic, pa še vse vzgojiteljice, učiteljice, vaditeljice, knjižničarke… Vsi, samo strokovnjaki za specifično področje ne. Pravilno si mislim, saj zaradi odgovornosti, ki jo nosijo, nasvetov ne dajejo preko interneta. Popravek, virtualna oskrba je del vsakdana, a pazimo, da v pripravnosti in dostopnosti nje ter ugodnju, ki ga nudi, ne izgubimo osebnega stika, visokih kompetenc terapevtskega testiranja in dotika ter najosnovnejšega zdravilnega sredstva: osebne interakcije.
In čeprav je res, da je vsaka ženska lahko strokovnjakinja za (svojo) nosečnost in porod, imam občutek, da smo priča nekemu trendu, ko bolj ko je kaj v zvezi z nosečnostjo, porodom in otrokom privlačno opisano, bolj estetske slike spremljajo tovrstne objave, več čustvene reakcije zahtevajo, bolj je avtor/-ica uspešen/-a. A v čem zares?
Hoče se mi zakričati: Ne nasedajte!
Vzemite podatek in sprašujte: kakšni dokazi obstajajo za tvojo trditev? Kako naj to točneje zgleda? Kje to lahko preverim? Zakaj mi to svetuješ? S kom se naj o tem pogovorim bolj podrobno? Če vas odgovor prepriča, prav, če ne, raziskujte naprej. Postavljajte vprašanja – ključi do vrat znanja so.
- Kakšna je zasnova programa telesne dejavnosti za nosečnico, mamico po porodu, novorojenčka, dojenčka, malčka? Zakaj naj bi bila zanj priporočljiva? Kako specifičen je program?
- Kdo izbrano dejavnost izvaja? Kakšna je njegova usposobljenost in (strokovna) odgovornost?
- Je nasvet tipa: na splošno, priporoča se, dobro je? So to internetne “informativne” objavave? Kaj naj bi s tem pridobila? Ali kaj tvegam?
- Se s tovrstnimi zadevami ukvarja kdo od zdravstvenih profilov? Kdo primarno? Kakšno je stališče te stroke?
Uspešnega iskanja rešitev in le varnih izbir vam želim!
Pomembno obvestilo: pred upoštevanjem kakršnega koli nasveta iz interneta, se v živo posvetujte s fizioterapevtko (za zdravje žensk in/ali medečničnega dna), ker razume funkcionalno anatomijo in telesno fiziologijo. To nudim FizioMama v svojih spletnih posvetih. Zapisano velja tudi za vse napotke in nasvete, ki jih preberete tukaj. Zakaj?
Zato ker internet, podobno kot papir, prenese vse, če ne še kaj več. In zdi se mi, da nudenje receptov in nasvetov za vse in vsakogar je nevarno in celo škodljivo.
Sicer vsak za sebe, a jaz sem prepričana, da potrebujemo tisto nekaj več. Tisto, kar je osnova strokovnosti in poklicne usposobljenosti. Če se naj posvetim težavi, moram slišati, razumeti, oceniti, odkrivati, tipati, proučevati… Razumeti telesne in fiziološke povezave, saj anatomija v funkciji ni zgolj skupek mišic, kosti in vezi ampak prefinjeno delovanje vseh prepletenih povezav med njimi. V tvoji unikatnosti. To nas uči bio-psihološko-socialen model. Jaz mu dodam še obravnavo, ki v osvnovem cilju ne škoduje.
Obravnava ki jo nudim je kar se da individualna in specifična. Načrtovana za določeno situacijo določenega posameznika. Pomagam izbrati tisto, kar je za posameznika najbolje. Tudi, če to pomeni izbiro drugega izvajalca.
Ti lahko pomagam?