Ženska in spolnost – toliko mitov, toliko prepričanj, toliko prisile in v vsem tem hrupu vizualnih podob, toliko tišine. Prvič naj bi bolelo in nato lahko še nekajkrat. Par tednov? Mesecev? Let? Po porodu boli, telo rabi nekaj časa, da se spet navadi. Po 35. lahko boli, ker ti pade nivo hormonov. Po menopavzi pa itak boli, saj… (vstavi urbani mit, ki ga slišiš ti).
Spolnost ne sme boleti, razen, če to želiš.
Spolnost ne sme boleti zgolj za to, ker si ženska.
Spolnost ne sme boleti zgolj za to, ker si športnica ali pevka.
Spolnost ne sme boleti zgolj za to, ker si rodila.
Spolnost ne sme boleti zgolj za to, ker hormoni niso več na vrhuncu.
V spolnosti pogosto pozabljamo, da jo doživljamo v telesu. Torej, da ni vse v glavi, ali v partnerskem odnosu. Pogosto telo spregledamo in pričakujemo, naj se kar znajde. In če se ne, ga spregledamo še bolj. V tem spregledanju telesa pa spregledamo same sebe. In tudi svoje odnose.
Biti ženska je univerzalno geslo zmede. Nič nas tako ne razdira znotraj sebe in znotraj skupnosti z drugimi, kot težnja po definiciji ženskosti. Usklajevanje življenja svoje ženskosti znotraj lastnih omejujočih prepričanj je življenjsko delo. Vzporedno pa usklajujemo še svojo ženskost z ženskostmi drugih ter družbo, ki jo ustvarjamo. V vseh teh usklajevanjih zelo hitro zgubimo čuječnost in telesno zavedanje. Če ga ne vadimo redno, izgubimo telesno modrost in resnico, ki jo nosijo naše kosti, organi, koža – telesno modrost, ki je skrita najgloblje v nas.
Spolnost, še posebej ženska spolnost, je pogojena s tem, da živimo v svojih telesih. Zares. Ne, da svoja telesa uporabljamo kot stroje, mehansko, namensko. S pričakovanji učinkov ali izidov, brez razumevanja potreb in soodvisnosti. Živeti v telesu pomeni biti v njem in z njim v dobrem in slabem, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti, v izzivih in priložnostih. Mu prisluhniti. Pa ne enkrat za vselej. Tukaj in zdaj. In nato ponovno naslednji trenutek. Ga tukaj in zdaj začutiti. Kaj je res in kaj je navlaka? Nato poiskati za telo (in s tem zase) v tem trenutku primerno besedo, gib, dotik. Skupaj s telesom se odpraviti na pot raziskovanja, doživljanja in čuječe prisotnosti v telesu. V njegovih odzivih. V njegovih čutenjih. Se sploh da brez tega pristnega stika? Je brez tega sploh smiselno?
Telesna terapija je fizioterapija. Telesna terapija, ki ti pomaga v spolnosti je fizioterapija medeničnega dna. Včasih je ključ najti pot razumevanja tvojega telesa, tvoj telesni jaz. Včasih ga poznaš, a ne veš, kako mu pomagati. Oboje je pot, ki jo je vredno prehoditi. V obeh ti z veseljem pomagam.
Želiš prebrati več? Cikel zapisov o ženski poporodni spolnosti z imenom Šepetalka