Ta objava se dotika pomembnih tem. Prvič: prepletov diagnoz v področju medeničnega dna in njihovih soodvisnosti. Drugič: pričakovanj. Tako na strani izvajalca kot na strani prejemnika obravnave. In informirane odločitve.
Pogosto povem, da je pri prolapsu najpomembnejša diagnostika. Natančna, pravočasna, primerna. Najbolje ne zgolj z eno metodo. Takšna, ki vključuje oceno vseh prispevajočih komponent, odnosov v področju medeničnega dna in vzajemnosti delovanja struktur.
Pri obravnavi prolapsov ni črno-belih poti. Prolaps ni le strukturna sprememba. Funkcionalnost ni edina komponenta uspeha. Medenično dno k prolapsu lahko prispeva in zagotovo prolaps prispeva k disfunkciji medeničnega dna.
In zapisano včasih vidimo pri rešitvi cistokele. Ob uspešni, brezhibni operaciji, ženska ostane z urinsko inkontinenco, ker druga struktura ni dovolj pripravljena na želen izid posega.
Ključno vprašanje: se da predvideti, kdaj se pojavi ta „zaplet“? Eni pravijo, da ja, eni se sprašujejo o najprimernejši napovedovalni metodi, drugi pravijo, da ne in še kakšni, da naj „babe ne pretiravajo“.
Kaj je pa moje sporočilo za v spomin? Na operacijo prolapsa se je potrebno dobro pripraviti. Nasloviti medenično dno kot celoto in v sistemski telesni vpletenosti. Ter nadaljevati s postoperativno obravnavo.
To, da zgoraj zapisano ne pomeni keglovih vaj po splošni paradigmi je splošno znano. Če ni, naj postane. Fizioterapevtka medeničnega dna sem tvoja zaveznica na vseh korakih poti. Tudi, če nisem edina izvajalka.
Zaupanja vreden nasvet? Odloči se za pregled!