Vadba pri prolapsu

Prolaps je, na kratko, a) posledica presežka pritiska nad podporo in/ali b) posledica poškodbe podpornega sistema. Ni smrtna obsodba in ni ene samcate poti, kako postopati, ko prejmeš (ali posumiš) to diagnozo. Ne pozabi, da je prvi korak prav ta: testirati in izvedeti, kaj so prispevalci. Nato razmisliti, kako naprej. (Ali veš, da je testiranje GH+PB del “rutinskega” pregleda medeničnega dna pri meni?)

Kljub pogostemu prepričanju, ki ga na srečo novejše raziskave ne potrjujejo, vadba pri prolapsu ni sovražnik in ni prepovedana. Lahko spet upaš, da boš tekla, dvigovala otroka ali se sproščala v fitnesu. A pozor, to se ne zgodi čez noč in ni samoumevno. Ne zamenjaj enega slepila za drugo.

V mednarodni neprofitni iniciativi myPFM smo pripravili dve preglednici o vadbi pri prolapsu. Jaz, FizioMama, pa ti postrežem še s komentarji in napotki. Naj ti koristi in naj ti uspe najti pot, ki bo ustrezala tebi. Če se želiš z mano posvetovati o možnostih, razjasniti zmedo, pripraviti načrt – vabljena na posvet (fizioterapevtko svetovanje in usmerjanje) in/ali obravnavo. Izpolni obrazec: prijava in poklicala te bom.

Preden se lotiš vadbe, tudi takšne, ki je „prilagojena“ za ženske s prolapsom ali „varna za mamice po porodu“, razmisli o sledečih postavkah. To naredi ne zato, da najdeš izgovor za odločitev začnem jutri, temveč zato, da kasneje ne boš obžalovala: zakaj tega nisem vedela prej, zakaj mi tega nihče ni povedal.

1/ Prvi „sklop“ postavk je tvoje telo tukaj in zdaj ter telesna pripravljenost.
Torej meritev GH+PB (torej dolžina med sredino sečnice in sredino anusa), ki je napovedovalni dejavnik zmogljivosti tvojih vezivnih tkiv. Glede na to testiranje in dopolnilna testiranja, ki pokažejo celovitejšo sliko potreb tvojega medeničnega dna in telesa, informiranje in odločitev o notranji ter zunanji podpori. Ko je to primerno je dobro razmislili o notranji podpori s pesarjem. V vsakem primeru prolapsa, preprečevanja nastanka prolapsa in v prvem letu po porodu pa je dobro razmisliti o zunanji podpori s pasom PelvicBra.*
*^{PelvicBra je zasnovala Jeanice Mitchell, ameriška fizioterapevtka z več kot 25-letnimi izkušnjami obravnave medeničnega dna, ki kljub diagnozi prolapsa po porodih živi svoje najboljše življenje, potuje, izobražuje, vodi fizioterapevtsko kliniko z več lokacijami in ponuja pomoč in upanje med drugim preko neprofitne iniciative myPFM. Pri nakupu s kodo FizioMama prejmeš popust.}

2/ Drugi „sklop“ postavk so tvoji cilji in strategije.
Preden se lotiš vadbe pri prolapsu, ali pri kateri koli drugi diagnozi, je dobro vedeti, zakaj delaš, to kar delaš in imeti sistem preverjanja, ali to, kar delaš, resnično pri tebi deluje. Več o tem sem pisala v mojih zapisih o vadbi: vadba 1, vadba 2 in vadba 3. V praksi to pomeni, da izbereš 3 zate pomembne cilje in preveriš strategije koordinacije telesa za nadzor nad pritiskom. Ne, ne gre za popek noter in trebušno dihanje. Gre za oceno, ali to, kar misliš, da bi moralo učinkovati, zares to naredi v praksi. Gre za za izbiro preverjeno najbolj učinkovite strategije, čeprav morda o njej ne razpredamo na socialnih omrežjih.

^{Pod vprašaj je dobro vzeti priporočilo, ki ga še vedno prejmejo mlade mamice, naj ne dvigujejo več kot 5 kg. Kaj pa, če ima tvoj novorojenček že ob rojstvu 4300 g? Seveda ne bom kar preklicala priporočila „za vse“, ker nisem fizioterapevtka „vseh“. A pomembno je, da se zavedamo, da je za mame po porodu dvigovanje več kot 5 kg lahko cilj vadbe, kljub temu da imajo prolaps ali opažajo njegove simptome. Zato je moje svarilo in priporočilo sledeče: preveri, kako delaš to, kar želiš/potrebuješ početi in nauči se delati še bolje. Od tam pa je le korak k fitnesu, seveda, če sprejmeš, da je preverjanje del napredovanja. Saj veš: strokovnost pomeni, da testiramo, ne ugibamo.}

3/ Tretji „sklop“ postavk so druge strategije in prispevalci.
Morda te preseneti, a odvajanje, še posebej blata, je ključni dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje prolapsa. In spet ne gre zgolj za to, da greš vsak dan. Tvoja miselna naravnanost, širši kontekst same diagnoze, kakovosti življenja in to, kdo si, ima vlogo v izbiri in tempu vadbe. Dovoli si biti unikatna.

Se ti to zdi smiselno, a je preveč informacij, da lahko brez stresa začneš takoj?
Z veseljem ti pomagam, da bo tvoj začetek lažji. In da ne boš dvomila o vsaki svoji odločitvi. Prijavi se na posvet.

Vadba pri prolapsu ima svoje specifike, a kljub temu mora – če želimo, da je učinkovita – slediti splošnim principom vadbe. Seveda s prilagoditvami osebi, ne pa „ideji prolapsa“.

Na splošno se pri načrtovanju vadbe za osebe s prolapsom bomo posluževali dejavnikov, ki izvedbo olajšajo ali jo usmerjajo in dejavnikov, ki zmanjšano prekomerne ali nepotrebne obremenitve. Želimo izkoristiti gravitacijo, da razbremeni medenično dno, pomaga izločiti mišice, ki jih želimo trenirati, zmanjša pritiske od zgoraj in pomaga pri vračanju organov bliže prvotnemu mestu. Kot pri vsaki vadbi želimo primerno izbrati obremenitve. Ne pozabi, da premajhna obremenitev ne prinese rezultatov, prevelika pa vodi k poslabšanju. Cilj ni narediti „varno vajo“ za vse, ampak izbrati ravno-prav-težko vajo zate. Kljub diagnozi prolapsa potrebuješ vaditi moč ,vzdržljivost in gibljivost, tako v predelu medeničnega dna kot v vseh ostalih predelih telesa. Koordinacija celote pa je ključ ključev. In te ne moremo z gotovostjo predvideti. Cilj vadbe, še posebej pri osebah s prolapsom, je funkcija. Nič ti ne pomaga 100 bird-dogov ali 50 hroščev, če ne vstaneš in ne optimiziraš stoje, hoje, posedanja in dihanja. Tam se skriva ključ uspeha. Tam je potencial, ki ni material za viralno objavo. Je pa potencial za srečo v telesu, ki ga imaš. Za sodelovanje, ki prinese trajno izboljšanje. In za znanje, ki ti ostane za vedno.

Z veseljem ti pomagam.

Ne spreglej zapisa o Avulzijah – skriti, prikriti in tihi, a trajni posledici skoraj 10 % vaginalnih porodov, ki – za razliko od poškodb presredka – nima kirurškega pristopa zdravljenja.